17. aprila so nevihte z močnim dežjem in številnimi strelami zajele celotno provinco Guangši. Pred nevihtnim vremenom je bila izjemna vročina, saj so temperature dosegle do +39 °C.
Nevihtno vreme v provinci Guangši, Kitajska
V enem dnevu je bilo v regiji skupaj
več kot 126.000 strel.
Samo v okolici mesta Nanning je bilo med najmočnejšo konvekcijsko nevihto zabeleženih več kot 20.000 udarcev strele. Na državni meteorološki postaji Šanlin so zabeležili sunke vetra s hitrostjo 30,3 m/s, kar je preseglo
zgodovinski rekord v hitrosti vetra
na tej postaji.
18. aprila je v provinci Gvidžov padla velika toča, velika kot kokošje jajce, ki je prebila strehe avtomobilov in poškodovala pridelke.
Velikanska toča v provinci Gvidžov, Kitajska
Mesto Čianši je prizadel orkanski veter s hitrostjo 32,5 m/s.
Konvekcijska nevihta je prinesla nenormalne nalive. V okrožju Pingba mesta Anšun je padlo 125,3 mm dežja, kar je preseglo mesečno normo padavin za april – 109,64 mm.
Na območju mesta Čingjuan (provinca Guangdong) se je v petek, 19. aprila, pojavil redek in zaskrbljujoč pojav – »zeleno nebo«, ki je nato postalo črno, zaradi česar je bil dan videti kot noč. Od 19. aprila prebivalci te pokrajine trpijo zaradi nenavadnega deževja in neurij, zaradi česar so se na gorskih območjih sprožili zemeljski plazovi, gladine rek pa so presegle kritično raven.
Obsežne poplave v provinci Guangdong na Kitajskem
Nevihte so zaznamovale zgodnejši začetek letne poplavne sezone
v provinci Guangdong, ki običajno traja od maja do junija.
Oddelek za obvladovanje izrednih razmer v provinci Guangdong je sporočil, da se je 22. aprila v okrožjih Čingjuan, Šaoguan, Džaočing, Guangdžov, Hejuan, Meidžov in Huidžov zaradi hudih nalivov zrušilo ali resno poškodovalo več deset hiš.
V bližini mesta Šaoguan je med 19. in 21. aprilom padla
presenetljiva količina padavin – 584,4 mm, kar je bilo 2,5-krat več od povprečne mesečne norme
(230,3 mm).
Deževje je povzročilo hude poplave in številne zemeljske plazove. Prelivajoča se reka Bejdžang je poplavila obalna mesta in vasi. Ljudi je bilo treba nujno evakuirati s helikopterji in gumijastimi čolni.
20. aprila je bilo več kot 300 reševalcev napotenih na reševanje prebivalcev, ki so jih zasuli zemeljski plazovi v šestih vaseh mesta Džangvan.
Na območju mesta Čingjuan je 21. aprila zjutraj poplavna voda zalila stanovanjske in poslovne stavbe.
Do streh potopljene hiše v provinci Guangdong na Kitajskem
Zaradi poplav je prišlo do motenj v železniškem prometu, ki so prizadele več kot 300 vlakovnih prog. Šolski pouk je bil prekinjen.
Raven vode v rezervoarju Fejlajšja
se je približala 100-letnim rekordom.
Po podatkih državne tiskovne agencije Šinhva so v nesreči umrli štirje ljudje, deset pa jih pogrešajo. S poplavljenih območij so evakuirali več kot 110.000 prebivalcev. Deževje se nadaljuje, kar še poslabšuje že tako zelo slabe razmere v tej regiji.
Hude poplave ogrožajo gospodarsko stabilnost Kitajske, saj je provinca Guangdong z več kot 127 milijoni prebivalcev dinamično razvijajoče se gospodarsko in proizvodno središče države ter ena najgosteje poseljenih in najbogatejših provinc na Kitajskem.
V azijskih državah so se razširili valovi hude vročine.
V Indiji je vročinski val zajel nekatere regije v zveznih državah Odiša, Džarkhand in Zahodna Bengalija.
Najvišja temperatura se je gibala med +40 °C in +46 °C, kar je
4–6,5 stopinje nad normo.
V zvezni državi Zahodna Bengalija je bil zaradi rekordnih temperatur izdan rdeči alarm. Vlada zvezne države Odiša je zaradi neznosne vročine razglasila poletne počitnice v vseh šolah v državi.
Ekstremna vročina v Indiji
Ljudje ne prenesejo takšnega vročinskega stresa. Voditeljica programa Doordarshan Lopamudra Sinha je omedlela, medtem ko je v neposrednem prenosu poročala o vročinskem valu v Kalkati.
»Teleprompter je izginil in izgubila sem zavest ... Sesedla sem se na stol,« je opisala televizijska voditeljica. Kolegi so ji priskočili na pomoč, a ko je ponovno prišla k zavesti, gospa Sinha ni mogla nadaljevati oddaje.
Toplotna omedlevica voditeljice med prenosom v živo, Indija
Ker so policisti med delom na prostem začeli omedlevati, je bila njihova oprema nadgrajena s čeladami s klimatsko napravo.
Na žalost so bile tudi človeške žrtve. Največja indijska tiskovna agencija (PTI) je poročala, da je 15. aprila zaradi vročinskega udara umrl 62-letni Lakshmikanta Sahu iz Mahešpurja v okrožju Balasore.
»To je bila prva smrtna žrtev sončnega udara to poletje,« je povedal uradnik v uradu posebnega komisarja za pomoč.
Tudi v Bangladešu je vladala smrtonosna vročina. V soboto, 20. aprila, je mesto Jessore zabeležilo najvišjo temperaturo v državi – 42,6 °C.
Akkas Ali, 70-letni delavec v pristanišču Mongla, je dejal: »Vročine, ki je vladala v zadnjem času, nisem videl še nikoli v življenju. Ljudje ne morejo hoditi po ulicah. Otroci sploh ne morejo ostati doma. Bog ve, zakaj je tako vroče.«
Smrtonosna vročina, Bangladeš
Klimatologi opozarjajo, da nenadni vročinski val ruši naravno ravnovesje, vpliva na pridelavo hrane, ogroža morsko življenje in živino, predvsem pa škodljivo vpliva na življenje ljudi.
Zaradi vse večje vročine se poslabšajo različne bolezni,
samo kožne bolezni se povečajo za 20–30 odstotkov.
V samo dveh dneh so zaradi vročinskega udara v državi umrli najmanj trije ljudje.
Bangladeška vlada je 20. aprila zaradi močnega vročinskega vala odredila, da se vse šole, medrese in fakultete zaprejo za vsaj sedem dni.
V treh regijah Kirgizije so bile zaradi blatnih tokov razglašene izredne razmere.
Po podatkih ministrstva za izredne razmere so v treh dneh v državi zabeležili več kot 40 blatnih tokov. Od 20. aprila so ob neprestanem deževju blatni tokovi zajeli več deset naseljenih območij v regijah Talas, Džalal-Abad in Oš.
Blatni tokovi v Kirgiziji
V vasi Toguz-Bulak v regiji Oš je blatni tok odnesel avtomobil, v katerem so bili moški, dve ženski in otrok. Ženske in otroka so rešili domačini, medtem ko je blatni tok odnesel voznika avtomobila.
22. aprila je v vasi Eski Kočkor-Ata v okrožju Nooken v regiji Džalal-Abad voda prebila jez proti blatu. Prebivalci tristo hiš so bili evakuirani.
V iranski provinci Sistan in Beludžistan,
v treh dneh padle skoraj štiri letne norme padavin,
kar je rekord za to regijo.
Po podatkih agencije ISNA so v mestu Zarabad od 16. do 18. aprila zabeležili izjemno količino padavin – 270 mm, pri letnem povprečju 70 mm.
Posledice padavin brez primere v provincah Sistan in Beludžistan, Iran
Še en val neobičajnih padavin je okrepil poplave, ki prebivalce države pestijo že več mesecev. Ljudje še naprej umirajo. Na tisoče Irancev je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove, številni pa so še vedno na poplavljenih območjih in potrebujejo humanitarno pomoč.
Obsežna poplava, provinca Sistan in Beludžistan, Iran
Cestne komunikacije so motene, oskrba z električno energijo je prekinjena, kmetijska zemljišča so uničena, pitne vode ni.
Prebivalci poplavljenih območij so bili opozorjeni na novo nevarnost: možne napade razseljenih krokodilov gando.
Krokodili so bili zaradi poplav prisiljeni zapustiti svoj življenjski prostor, Iran
Od 19. do 20. aprila so severni Vietnam zajela močna neurja z nevihtami, točo in močnim dežjem.
V glavnem mestu države Hanoju se je pojavilo dolgotrajno neurje s tornadi in točo, ki je ponekod povzročilo veliko gmotno škodo. Padla drevesa so na ulicah uničevala avtomobile in motorna kolesa, več ljudi pa je bilo poškodovanih. Nevihtni vetrovi so prevrnili nekaj stebrov električnih vodov.
Posledice močnega neurja v Hanoju, Vietnam
V središču in predmestjih Hanoja je padlo do 90 mm dežja. Zaradi tega je poplavilo nekatere ulice, vključno z mostom Vĩnh Tuy, kar je oviralo cestni promet in povzročilo zastoje.
Sunkovit veter na ulicah Hanoja, Vietnam
V provinci Bắc Kạn je brez strehe ostalo 355 hiš. Poleg tega je močan veter uničil več kot 70 hektarjev koruznih posevkov.
V provinci Cao Bằng je zaradi orkana brez strehe ostalo več sto domov in šol. Zaradi podrtih dreves in uničenih domov je poginilo več sto glav živine in perutnine.
V provinci Lai Châu se je zaradi močnega deževja in sunkovitega vetra prevrnil čoln z dvema osebama, ki sta na seznamu pogrešanih.
V provinci Yên Bái se je porušilo 147 hiš in dve tovarni, dve osebi sta bili ranjeni. Uničenih je bilo več kot 224 hektarjev koruze in gozdnih kultur.
Hkrati so v provinci Tuyên Quang močno deževje in nevihte povzročile veliko škodo v kmetijstvu, saj je bilo uničenih 54 hektarjev riža in poljščin. Med neurjem je bilo poškodovanih 117 hiš.
Posledice neurja in močnega deževja v Vietnamu
V provinci Hậu Giang je tragično umrla deklica, ki ni mogla pobegniti iz hiše, ki se je zrušila zaradi močnega dežja in vetra.
Po podatkih informacijske mreže ASEAN za nesreče (ADINet) je bilo do 22. aprila prizadetih več kot 34.000 ljudi v 11 vietnamskih provincah. Približno 7000 stavb je bilo poškodovanih ali popolnoma uničenih, na stotine hektarjev pridelkov je bilo izgubljenih, poginila je živina in na tisoče glav perutnine.
23. aprila sta se v okrožju Hualien na vzhodni obali Tajvana v samo šestih minutah zgodila dva močna potresa z magnitudo 6,0 in več.
Prvi potres z magnitudo 6,0 je bil zabeležen ob 2.26. Njegov epicenter je bil ob obali Hualiena v Tihem oceanu, žarišče pa na globini 10 km.
Posledice potresov v okrožju Hualien, Tajvan
Potresu je kmalu sledil močnejši potres z magnitudo 6,3 ob 2.32. Njegov epicenter se je nahajal v mestecu Shoufeng v provinci Hualien, hipocenter pa je bil na globini 5,5 km. V 24 urah je bilo zabeleženih več kot 100 popotresnih sunkov, od tega 14 z magnitudo nad 5,0. Poročila kažejo, da sta bili delno poškodovani dve stavbi v mestu Hualien, hotel in stanovanjska stolpnica, ljudje pa so bili uspešno evakuirani. Poleg tega so bili nekateri odseki lokalnih cest zaprti zaradi skalnih plazov in nevarnosti nadaljnjih skalnih podorov. Oblasti so se odločile, da bodo zaradi nevarnosti novih popotresnih sunkov za ta dan odpovedale pouk v šolah in delo v uradih.
Poudariti je treba, da je okrožje Hualien 3. aprila prizadel potres z močjo 7,2 stopnje – najmočnejši v regiji v zadnjih 25 letih. Umrlo je najmanj 17 ljudi. Po tem potresu se je zgodilo približno 1100 popotresnih sunkov:
magnituda 6,0 in več: 4;
magnituda od 5,0 do 5,9: 56;
magnituda od 4,0 do 4,9: 344;
magnituda 3,0 do 3,9: 706.
Vzhodnoafriške države še naprej pestijo močni nalivi, ki povzročajo obsežne poplave.
Obsežne poplave v vzhodnoafriških državah
Do 24. aprila so poplave v Keniji zahtevale 38 življenj, več kot 110.000 ljudi pa je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. Nekateri ljudje so pogrešani.
Uničujoče poplave v Keniji
Deževno obdobje, ki se je začelo marca, je aprila v večjem delu države prineslo nenadne smrtonosne in uničujoče poplave. Zaradi hudih nalivov so se razlile reke, poškodovana je bila ključna infrastruktura, poginila je živina, dostop do glavnih avtocest po vsej državi pa je bil omejen.
V nekaterih delih osrednje regije Kenije je deževnica poplavila riževa polja, drugje pa so divje poplave odplaknile posevke koruze. V severnem, zahodnem in vzhodnem delu države so bili uničeni veliki odseki glavnih cest, nekatera podeželska območja pa so zdaj odrezana od preostalega sveta. Oblasti so zaskrbljene, da bo dolgotrajna velika izguba pridelkov v regijah, ki veljajo za krušne, kot so osrednja in zahodna Kenija ter regije v dolini Rift, povzročila težave pri zagotavljanju prehranske varnosti v državi, ki se že zdaj bori za prehrano svojih državljanov.
V mestu Nairobi, ki je eno od najbolj prizadetih območij v državi, po 11 smrtnih žrtvah v enem dnevu, oblasti izvajajo hitre operacije za odzivanje. Prebivalci »svetovne prestolnice safarijev« so obupani, saj so njihovi domovi poplavljeni, ceste pa so zaradi poplav postale neprevozne.
Kenijski Rdeči križ je opozoril, da razmere hitro uhajajo izpod nadzora in se iz izrednih razmer spreminjajo v katastrofo, ki ima lahko daljnosežne posledice za zdravje ljudi.
Močno deževje v Tanzaniji je od začetka meseca terjalo življenja 66 ljudi. Poplave so skupaj prizadele že več kot 125.600 ljudi.
Smrtonosne poplave v Tanzaniji
Nenehno močno deževje je uničilo ceste, povzročilo zemeljske plazove in uničilo številne pridelke.
19. aprila se je v občini Muhuta v pokrajini Rumonge na jugozahodu Burundija sprožil velikanski zemeljski plaz, ki je zajel 7 km² površine. Uničil je jez hidroelektrarne, poškodoval 497 hiš in več infrastrukturnih objektov.
Velikanski zemeljski plaz v pokrajini Rumonge, Burundi
Zaradi tega je bilo razseljenih 2485 ljudi. Uničenih je bilo več kot 500 hektarjev obdelovalnih površin. Najbolj je bila prizadeta vas Gabaniro, v kateri ni ostala niti ena hiša. Več ljudi je bilo ranjenih. Na žalost je umrl otrok.
Regije v zahodni Kanadi je prizadela izjemna suša. Nato so izsušena ozemlja zajeli še požari v naravi. Reševalci se še vedno borijo z več izbruhi gozdnih požarov.
Do 22. aprila je bilo v provinci Britanska Kolumbija zabeleženih več kot 110 gozdnih požarov, v sosednji Alberti pa 66.
36 požarov v naravi iz lanskega leta ni ugasnilo in so še naprej tleli tudi pod snegom, s prihodom nenormalne vročine pa so se ponovno razplamteli z novo močjo.
Gozdni požari sezone 2023 tlijo pod snegom, Kanada
V državi se lahko ponovi najhujša sezona požarov v zgodovini iz leta 2023, ko je umrlo 8 gasilcev, okoli 230.000 ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove.
Najhujša sezona gozdnih požarov v zgodovini Kanade, 2023
April je v Evropo prinesel temperaturni kaos brez primere.
Evropejci so doživeli eno od največjih temperaturnih nihanj v zgodovini. Poletno vročino na začetku meseca so do sredine meseca zamenjali rekordno nizke temperature, snežne padavine in zmrzal.
Nenavadna temperaturna nihanja v Evropi
V nekaterih predelih Slovenije se je temperatura spustila za 25 stopinj ali več, zelena polja pa je prekrila plast snega.
Rekordni padec temperature v Sloveniji
V občini Podčetrtek
so zabeležili rekordno znižanje temperature za več kot 26 stopinj.
V samo enem dnevu se je temperatura znižala s 27,2 °C na 1,0 °C.
V Avstriji, v mestu Beljak, se je temperatura v dveh dneh znižala s 30 °C na 0 °C.
V številnih regijah Evrope je močno snežilo. Ponekod je zapadlo več snega kot v celotni zimi. Na primer v nemških Alpah je na gori Zugspitze v enem dnevu zapadlo več kot 40 cm snega, v naslednjih štirih dneh pa je snežna odeja narasla na en meter. Cestne službe so bile presenečene in niso mogle očistiti cest snega. To je bila katastrofa za voznike, ki so že zamenjali zimske pnevmatike z letnimi.
Nepričakovano močno sneženje je povzročilo kaos na cestah na Bavarskem: 25 cm svežega snega, na desetine voznikov, ujetih v avtomobilih, gasilci z motornimi žagami in nešteto zapor cest.
V Helsinkih je bil zaradi ledenega dežja in sneženja popolnoma ustavljen tramvajski promet.
Prometni kolaps zaradi snega v Helsinkih na Finskem
Temperaturna nihanja so resno vplivala na kmetijstvo v regiji. Najbolj so bili prizadeti sadno drevje in vinogradi, ki so zaradi nenavadno tople pomladi cveteli več tednov prej.
Da bi rešili pridelek, so nemški kmetje v dveh dneh v sadovnjakih prižgali 10.000 ognjev.
V Franciji je pozeba uničila do 70 odstotkov pridelka grozdja in marelic.
Na Poljskem, na območju mesta Zawiercie, so termometri 23. aprila zjutraj pokazali –7 °C. Polja oljne ogrščice so bila zamrznjena. Nasadi jagod so bili uničeni, čeprav so bili pokriti s kmetijsko tkanino.
V Grčiji so bila polja s pridelki pokopana pod tonami vode s snegom, grozila je popolna izguba pridelka.
19. aprila so se v evropskem delu Rusije podnebna območja mešala. Na isti geografski širini je temperaturna razlika dosegla 30 stopinj Celzija. Na območju Volge je bilo toplo kot v subtropskem pasu, hkrati pa je na zahodu osrednje Rusije vladal arktični mraz.
Nenormalni temperaturni kontrast na isti zemljepisni širini, Rusija
V noči na 20. april so vsaj v 16 regijah Rusije opazili redke – za srednje zemljepisne širine države – severne sije.
Prebivalci Čeljabinska, Rjazana, Penze, Vladimirja, Sverdlovska, Kurgana, Novosibirska, Moskve, Nižnega Novgoroda in drugih regij so bili priča za njihove regije netipičnemu pojavu.
Atipični polarni sij v srednjih širinah nad območji Rusije
Vzrok je bila močna magnetna nevihta razreda G3. Znanstveniki je niso predvideli, saj naj bi po njihovih izračunih koronarni izmet mase iz Sonca potekal tangencialno in naj ne bi povzročil večjih motenj v magnetosferi. Vendar se je izkazalo, da je bila njegova reakcija veliko močnejša, kar kaže na kritično oslabitev magnetnega polja našega planeta.
To pomeni, da postajamo nemočni pred kozmičnim sevanjem, povečana je nevarnost opeklin zaradi UV-žarkov in kožnega raka. Oslabitev magnetnega polja negativno vpliva tudi na duševno zdravje, sestavo krvi in splošno počutje ljudi.
To je le eden od simptomov, ki kažejo, da naš planet umira. Opazovani vremenski kaos se dogaja, ker je človeštvo vstopilo v obdobje podnebnih katastrof.
Kakšen scenarij se bo odvijal naprej, je zdaj odvisno od vsakega posameznika. Ali bomo pustili vse tako, kot je – in v naslednjih 10 letih prenehali obstajati skupaj z našim skupnim domom. Ali pa bomo združili svoja prizadevanja in pomagali planetu prebroditi to težko obdobje ter tako ohranili življenje na Zemlji.
Video različico tega članka si lahko ogledate tukaj:
Napiši komentar